Zgodovina boksa

Boks velja za enega najstarejših športov v Sredozemlju. Najstarejši vir o obstoju tega športa predstavlja sumerski relief, ki izvira iz tretjega tisočletja pred našim štetjem. Skulptura iz egiptovskih Teb iz leta 1350 pr. n. š. prikazuje dva borca ter gledalce. Najzgodnejši vir o uporabi rokavic oziroma vsaj povitih rok pa prihaja iz grške Krete, gre za sliko dveh minojskih fantov s povitimi rokami iz leta 1650 pred našim štetjem.

Najzgodnejši viri, ki govorijo o boksu, kot športu s pravili pa prihajajo iz antične Grčije. Omenjene antične borbe so veljale za izredno surove in nasilne. Tekmovanje ni imelo rund. Borba je trajala dokler eden izmed tekmovalcev ni priznal poraza ali pa dokler ni bil več zmožen nadaljevati. Klinč ali kakršnokoli prijemanje je bilo prepovedano. Tekmovanje se je odvijalo zunaj, kar je še dodatno otežilo pogoje za borbo zaradi vročine in sončne svetlobe. Udeleženci so bili zastopani iz vseh socialnih slojev in etničnih skupnosti. Antični Grki so boks dojemali, kot njihov najbolj brutalen šport. Dejansko grška književnost predstavlja dokaz, da so nekateri udeleženci v dvobojih celo umrli. Eden izmed krvavih dvobojev je lepo opisan v Homerjevi Iliadi.

V četrtem stoletju pr. n. š. pride do prvih sprememb saj so enostavne goveje trakove, ki so opisani v Iliadi in so služili kot nekakšne rokavice, zamenjali bolj kompleksni trakovi, ki so varovali predvsem členke na roki. Kasneje v prvem stoletju pred pr. n. š. so Rimljani razvili prve rokavice imenovane »Ceastus«.

Rimljani so boksarske obračune organizirali tako v športnih kot v gladiatorskih arenah. Znano pa je, da je bil boks del urejanja rimskih vojakov za borbo od blizu. Z vzponom krščanstva je prišlo, do zatona gladiatorskih iger in s tem tudi boksa. Boks se nato zopet pojavil v Veliki Britaniji z uradnim dvobojem leta 1681. V tem obdobju borci niso uporabljali rokavic. Znano je, da so bili borci za svojo udeležbo plačani ter, da so obiskovalci lahko vplačevali stave na zmagovalca. V tem času še ni bilo izoblikovanih pravil ter težnostnih kategorij posledično so bili manjši in lažji borci v bistveno podrejenem položaju. Zanimivo je da je bilo do sredine 18. stoletja dovoljeno udariti borca kljub temu, da je že padel na tla. Čeprav boks sploh ni bil legalen je postal izjemno popularna športna disciplina. Leta 1719 je borec James Figg postal prvak Anglije in ta naslov nosil celih petnajst let. Figgov učenec Jack Broughton pa je zaslužen za prve korake k uveljavitvi boksa, kot športa. Leta 1743 je oblikoval prva boksarska pravila. Pravila, ki jih je oblikoval so z manjšimi popravki obveljala do 1838, ko so jih zamenjala londonska pravila angleško imenovana » London Prize Ring rules«. Broughtonova pravila so dovoljevala prijemanje z rokami vendar ne pod pasom. Runda je trajala dokler eden izmed borcev ni bil na tleh. Udarci po tem ko je borec padel na tla niso bili več dovoljeni. Broughton velja za očeta boksa sej je prvi zasnoval rokavice, ki so ščitile boksarjeve roke in nasprotnikov obraz.

Proti koncu 18. stoletja je bilo vedno več dogovorjenih borb, kar je pripeljalo do zatona boksa. Leta 1838 v veljavo stopijo londonska pravila. Pri omenjenih pravilih je bila runda končana ko je borec padel na tla. Po tem ko so borcu pomagali vstati je imel še 30 sekund časa za okrevanje. V kolikor po dodatnih 8 sekundah ni bil pripravljen nadaljevati je bil razglašen za poraženca. Brcanje, vlečenje, udarci z glavo in nizki udarci so bili prepovedani. Na začetku 19. stoletja se je šport začel širiti tudi po ZDA večinoma po urbanih okoljih kot so Boston, New York, Philadelphia in do določene mere New Orleans. Večina borcev, ki se je borila v tistem času pa so bili dejansko emigranti iz Anglije in Irske.

Londonska pravila so naredila ogromno za popularnost in razvoj športa ampak, da bi pritegnili pozornost tudi višjih socialnih slojev so bile potrebne dodatne omejitve pri pravilih. John Graham Chambers je leta 1867 vpeljal nova pravila imenovana »Queensberry«. Queensberry pravila so se bistveno razlikovala od londonskih. Udeleženci so uporabljali položene rokavice, runde so bile omejene na tri minute z minuto premora, rokoborba ni bila dovoljena in vsak borec, ki je padel na tla je imel deset sekund časa, da vstane. V tem času prvič pride tudi do uveljavitve težnostnih kategorij. Nova pravilo so tokrat nadzirali profesionalci. V tem obdobju pa londonska pravila niso povsem zamrla saj je veliko udeležencev menila, da nova pravila niso dovolj »moška«.

Britanska dominanca v boksu se je začasno končala ko je ameriški boksar rojen na Irskem John L. Sullivan osvojil naslov svetovnega prvaka. Naslednjih sto let je bilo v znamenju dejstva, da so prvaki večino prihajali ali vsaj živeli v ZDA.

Na začetku 20. stoletja je boksa postal ena izmed poti do slave, denarja in socialne sprejetosti različni etničnih in socialnih skupin. V tem času se je profesionalni boks zaradi ekonomskih razmer pozicioniral v ZDA. Zaradi rasne nestrpnosti pa se občasno dogajalo, da je posamezen borec zavrnil obračun predvsem z temnopoltimi borci. Kljub temu dejstvu pa je veliko Afro-ameriških borcev ravno prek boksa uspelo priti do slave in denarja. V času velike depresije je tako na plan prišel eden največjih borcev vseh časov Joe Louis.
Leta 1867 pa se je odvil prvi amaterski dvoboj pod queensberryškimi pravili. Leta 1880 pa je bila v Veliki Britaniji ustanovljena prva amaterska boksarska organizacija ABA. Popularnost boksa se je tekom 20. stoletja razširila po svetu. Tako so borci iz Vzhodne Evrope postali eni najboljših amaterskih tekmovalcev v boksu. Boks je zelo popularen denimo v Latinski Ameriki, Afriki in tudi Aziji. V osnovi ima boks osem težnostnih kategorij. Tekom časa pa so bile dodane nove. Trenutno imamo v svetu profesionalnega boksa 17 težnostnih kategorij.

Nazivi 17 težnostnih kategorij v angleški verziji so sledeči:

minimumweight, 105 pounds (48 kg)
minimumweight, 105 pounds (48 kg)
light flyweight, 108 pounds (49 kg)
flyweight, 112 pounds (51 kg)
super flyweight, 115 pounds (52 kg)
bantamweight, 118 pounds (53.5 kg)
super bantamweight, 122 pounds (55 kg)
featherweight, 126 pounds (57 kg)
super featherweight, 130 pounds (59 kg)
lightweight, 135 pounds (61 kg)
super lightweight, 140 pounds (63.5 kg)
welterweight, 147 pounds (67 kg)
super welterweight, 154 pounds (70 kg)
middleweight, 160 pounds (72.5 kg)
super middleweight, 168 pounds (76 kg)
light heavyweight, 175 pounds (79 kg)
cruiserweight, 200 pounds (91 kg)
heavyweight, neomejeno

V olimpijskem boksu za moške obstajajo sledeče težnostne kategorije:

light flyweight, ne več, kot 108 pounds (49 kg)
flyweight, 115 pounds (52 kg)
bantamweight, 123 pounds (56 kg)
lightweight, 132 pounds (60 kg)
light welterweight, 141 pounds (64 kg)
welterweight, 152 pounds (69 kg)
middleweight, 165 pounds (75 kg)
light heavyweight, 178 pounds (81 kg)
heavyweight, 201 pounds (91 kg)
super heavyweight, vsak težji od 201 pounds (91 kg)

Ženski olimpijski boks je omejen na le tri kategorije:

flyweight, 106 do 112 pounds (48 do 51 kg)
lightweight, 123 do 132 pounds (56 do 60 kg)
middleweight, 152 do 165 pounds (69 do 75 kg)

Ženski amaterski boks pa obsega sledeče kategorije:

flyweight, ne več kot 106 pounds (48 kg)
bantamweight, 112 pounds (51 kg)
featherweight, 119 pounds (54 kg)
lightweight, 126 pounds (57 kg)
light welterweight, 132 pounds (60 kg)
welterweight, 141 pounds (64 kg)
middleweight, 152 pounds (69 kg)
light heavyweight, 165 pounds (75 kg)
heavyweight, 179 pounds (81 kg)
super heavyweight, any weight over 179 pounds (81 kg)

Kljub določenim predsodkom je boks danes zelo uveljavljena športna disciplina, ki posamezniku omogoča razvoj tako na področju telesne priprave tre pripomore k posameznikovi samozavesti. Kljub konkurenci ostalih borilnih športov je boksu uspelo ohraniti svoj prostor v svetu borilnih veščin in njegova popularnost v nekaterih predelih sveta še vedno raste.